Spletni Blog o Dimnikih in Kaminih

Dimniki zidani iz navadne opeke in številnimi spoji med njimi so že nekaj časa preteklost. Ker je njihova zunanja in notranja oblika bila pravokotna, so se v notranjih vogalih sten pogosto nabirale saje, kar je zaradi slabega tesnjenja fug z malto marsikdaj privedlo do požara. Poleg tega je dim zaradi pravokotne oblike dimniške tuljave težje izhajal v ozračje. Ta problem se je rešil z  gradnjo okroglih dimniških tuljav . To je tudi najbolj idealna oblika za izhajanje dima, saj zaradi vrtinčenja dimnih plinov nastajajo bistveno manjši tlačni upori. Tako imenovani  šamotni dimnik  se je v zadnjih desetletjih najbolj uveljavil. To je montažen troslojen sistem, ki ima v notranjosti  šamotno tuljavo  okrogle oblike.  Prednost šamotnega dimnika  je predvsem v enostavni gradnji, saj je izdelan že kot  celoten sistem dimnika . Torej se posamezne elemente med sabo le sestavlja. Po končani postavitvi šamotnega dimnika se zgornji del dimniške konstrukcije lahko obzida še z opeko, katero se

Pri gradnji novega dimnika bomo začetno napako že storili, če bomo z njegovo gradnjo pričeli prej, preden smo se odločili kakšno kurilno napravo  bomo vgradili in katero gorivo bomo uporabljali. Višina dimnika  je običajno določena že z višino zgradbe, vendar na njegovo višino vpliva tudi nagib strehe in vpliv ostalih stavb v okolici. Najbolj bo idealno, če je končna višina dimnika v območju prostega gibanja zraka. Ob tem je potrebno poudariti, da pri kurjenju s trdimi in tekočimi kurivi višina dimnika ne sme biti manjša od petih metrov, pri plinskem kurjenju pa ne manjša od štirih metrov. Da se bo zadostilo zahtevam za zadosten  vlek dimnih plinov  skozi dimnik je potrebno pri načrtovanju poskrbeti, da se plini ne bi preveč ohladili in s tem ne bi dosegli zunanjega ozračja. Posledica tega bi bila, da bi se v zgornjem delu dimnika pričel izločati kondenz. Dimnik namreč deluje na takšen princip, da zaradi razlike v gostoti okoliškega zraka in gostote dimnih plinov v dimniku

Kljub dodatni denarni investiciji pri prehodu na nov način ogrevanja ali zamenjavi kurilne naprave, je  dimnik  nujno potrebno posodobiti. Da bi se rešil ta problem so se na trgu že nekaj časa nazaj pojavile  dimne tuljave  iz povsem novih materialov . Zavedati se moramo, da ima  današnji dimnik  zelo težko nalogo, saj sodobna  kurilna peč  oddaja dimne pline z nizko temperaturo, pri katerih se gorilnik peči neprestano vklaplja in izklaplja ter s tem še dodatno  otežuje segrevanje dimnika  na delovno temperaturo. Edini pravi sedanji  sodoben dimnik  je dimnik, ki se lahko hitro ogreje in hitro ohladi ter je povsem tesen in odporen na kondenz. Zaradi tega je predvsem pri  obnovi dimnika aktualna dimniška tuljava iz nerjaveče pločevine . V primerjavi s klasičnimi materiali ima nerjaveče jeklo precej prednosti. Tuljava iz pločevine je plinotesna, ima majhno težo, idealno okrogel presek in omogoča enostavno izdelavo ter montažo. Številni načini izgradnje omogočajo najrazličnejše izved

Z  gradnjo novega dimnika  ali  sanacijo starega dimnika  ne smemo misliti, da lahko s tem na njega kar enostavno pozabimo.  Dimnik  je potrebno redno pregledovat in vzdrževat. Še vedno je v javnosti prepogosto mišljenje, da je pogosto čiščenje dimnika potrebno samo zaradi zakonodaje in zaslužka vzdrževalcev dimnikov. Če se dimnik redno ne vzdržuje, obstaja  realna možnost nastanka požara . Najbolj pogosto pride do požara v starejših zgradbah, kjer je ogrevanje izvedeno na trda kuriva.  Vzdrževanje dimnika  izvaja pristojno dimnikarsko podjetje. Za nemoteno vzdrževanje je zato potrebno na dimniku zagotoviti ustrezne odprtine z čistilnimi vratci . Te so nameščene na dnu, oziroma pod priključkom na dimnik. S pomočjo te odprtine dimnikarji pregledujejo notranje stanje dimnika in čistijo nabrane saje, pepel in ostali material, ki je prišel v dimnik ali je odpadel s tuljave. Pri kurjenju na  trda kuriva  je potrebno dimnik očistiti najmanj dvakrat v kurilni sezoni. Namreč pri