Novogradnja ustreznega dimniškega sistema

Pri gradnji novega dimnika bomo začetno napako že storili, če bomo z njegovo gradnjo pričeli prej, preden smo se odločili kakšno kurilno napravo bomo vgradili in katero gorivo bomo uporabljali. Višina dimnika je običajno določena že z višino zgradbe, vendar na njegovo višino vpliva tudi nagib strehe in vpliv ostalih stavb v okolici. Najbolj bo idealno, če je končna višina dimnika v območju prostega gibanja zraka. Ob tem je potrebno poudariti, da pri kurjenju s trdimi in tekočimi kurivi višina dimnika ne sme biti manjša od petih metrov, pri plinskem kurjenju pa ne manjša od štirih metrov.

Da se bo zadostilo zahtevam za zadosten vlek dimnih plinov skozi dimnik je potrebno pri načrtovanju poskrbeti, da se plini ne bi preveč ohladili in s tem ne bi dosegli zunanjega ozračja. Posledica tega bi bila, da bi se v zgornjem delu dimnika pričel izločati kondenz. Dimnik namreč deluje na takšen princip, da zaradi razlike v gostoti okoliškega zraka in gostote dimnih plinov v dimniku zagotavlja potreben vlek. Oziroma drugače povedano, zato, ker je dim iz peči lažji od okoliškega zraka in se ta skozi dimnik vzgonsko dviga. Zaradi tega velja pravilo, da se dimniki načrtujejo v notranjem delu hiše in se še dodatno toplotno izolirajo.

Z samim vlekom dimnih plinov se v kurišču ustvari podtlak, kateri omogoča, da v kurišče priteka nujno potreben svež zrak za zgorevanje. Vedeti moramo, da z povečanjem temperaturne razlike med okoliškim zrakom in dimom ter z višanjem dimnika ustvarimo boljši vlek dimnih plinov v tuljavi. Vendar žal z višino dimnika ne moremo pretirano manipulirati, saj smo omejeni z naklonom strehe in njene končne višine. Lahko pa učinkovito ohranimo zadostno temperaturo dimnih plinov z dodatno toplotno izolacijo dimnika in njegovim pravilnim dimenzioniranjem.

Velikost in vrsto dimnika se določi že v projektantskem načrtu. Ta je odvisna od cele vrste dejavnikov. To je na primer lokacija kurilne peči v hiši, višina stavbe, način ogrevanja, toplotna moč kurilnega kotla, izkoristek kotla in vrsta kurilne naprave.

Poleg tega nastopijo še težave z odvajanjem dimnih plinov skozi dimnik ter slabim izgorevanjem kuriva. In to kljub temu, da je vgrajena sodobna kurilna naprava.

Katerikoli dimnik mora brezpogojno biti požarno varen. Zavedati se moramo, da imajo dimni plini, ki prehajajo iz kurilne naprave v dimnik zelo visoko temperaturo, zato se notranje stene dimnika sčasoma močno ogrejejo. To lahko v primeru nekakovostnega dimniškega materiala in površne izvedbe hitro privede do požara. Dovolj kvaliteten dimnik, oziroma bolj natančno njegova tuljava mora biti odporna tudi na temperaturo do 1000°C, hkrati pa temperatura zunanje površine dimnika ne sme biti višja od 80°C. Tako visoke temperature v dimniku lahko nastanejo tudi zaradi samovžiga ostankov saj ali katrana, ki se nabere na notranji steni dimne tuljave. Poleg izbire ustreznega materiala se dimnik zavaruje še s toplotno izolacijo in upoštevanjem, da so na dovolj varno razdaljo kjerkoli v stavbi od dimnika odmaknjeni vsi gorljivi materiali. Vse to Vam zagotovaljajo dimniški sistemi Schiedel s 30 letno garancijo.

Naslednji pogoj za varno delovanje dimnika je sanitarna varnost. To pomeni, da iz dimne tuljave ne sme uhajati dimni plin v bivalne prostore. Dim, ki se sprošča z izgorevanjem vsebuje zdravju škodljive sestavine, kot so CO2, SO2 in NOx. Te so v kritičnem okolju lahko tudi življenjsko nevarne. Zaradi tega mora dimnik zagotavljati popolno plinotesnost.

Pri gradnji dimnika je seveda tudi pomembno, da je njegova konstrukcija dovolj stabilna. Visoka dimniška konstrukcija mora več desetletij kljubovati ne samo visokim temperaturam, vlagi in agresivnim snovem, ampak tudi neugodnim klimatskim razmeram kot je veter, padavine in nizke temperature.