Najpogostejše napake pri uporabi, montaži in projektiranju dimnika

Projektiranje Dimnika za kurilno napravo

Naštel bom nekaj najbolj pogostih napak pri montaži in projektiranju dimnika, ki jih lahko zlahka odpravimo ter prihranimo denar in živce. Pred gradnjo dimnika se je najprej potrebno odločiti za kurilno napravo, ki bo namenjena za ogrevanje našega prostora v zimskih razmerah, prehodnih obdobjih, za rezervo v primeru izpada elektrike ali samo za ambient oziroma "gušt".

Ko smo izbrali ustrezno kurilno napravo je potrebno določiti ustrezen presek dimnika oz. fi notranje tuljave, ki je namenjena za odvod dimnih plinov iz naše kurilne naprave. Vsak proizvajalec peči ali kamina že v tehničnih specifikacijah določi premer odvoda dimnih plinov. Temu premeru pa mora biti ustrezen tudi dimnik. Torej če ima kaminski vložek odvod dimnih plinov fi 20, mora biti minimalno tudi dimnik fi 20. Manjši premer ni priporočljiv zlasti za močnejše kurilne naprave, kot so kaminski vložki, centralna, lončena in kaminska peč. Večji premer dimnika pa je lahko, vendar v normalnih mejah.

Ko določimo ustrezen dimnik je pri projektiranju še potrebno določiti ustrezen priključek dimnika, njegovo smer in višino priključka. Upoštevati je potrebno višino finalnih tlakov oz estriha. Dimnik se vedno postavi pred estrihom na ustrezen temelj, razen pri inox dimniku, ki temelj ne potrebuje. Določiti je potrebno tudi smer iztočnih dimniških vratic. Če se dimnik nahaja v stavbi in je v skupni višini več kot 5 metrov je potrebno zagotoviti tudi zgornja čistilna dimniška vratca, ki se montirajo na podstrešju oziroma v mansardi. Glede zgornjih dimniških vratc priporočam tudi da se posvetujete s pristojnim dimnikarjem. Na gorenjskem in v ljubljanskem okolišu se strogo držijo pravil, drugje pa niso tako striktni.

Primerno vgrajena zgornja čistilna dimniška vratca. Zagotovljen tudi odmik od goriljivih materialov oz. lesa.
Višina priključka dimnika se lahko določi standardno oz. čim višje, ker s tem ne moremo nič zgrešiti. Večina peči ima možnost priklopa zgoraj. Odvisno je tudi od višine in tipa kurilne naprave. Pri lončenih pečeh ali pri kaminski peči in štedilnikih, katere bi priklopili zadaj pa je drugače in je potrebno določiti točno oziroma ustrezno višino osi priključka dimnika. Obvezno je pri tem treba upoštevati tudi višino estriha in podlago.

Kaminska peč in priklop na dimnik.

Ko imamo vse te podatke določimo še samo skupno višino dimnika, kjer je potrebno upoštevati pozicijo dimnika. Ali gre dimnik skozi višino slemena ali ne. Če je dimnik oddaljen več kot 2 metra od slemena, potem z dimnikom ni potrebno preiti skozi višino slemena. Če pa dimnik poteka skozi sleme ali blizu pa je potrebna višina dimnika nad slemenskim strešniku vsaj 30 cm ali več.

elementi dimnika nad streho oziroma zaključek dimnika

Ko imamo vse te podatke si izberemo še ustrezen zaključek dimnika. Dimnik skozi streho lahko oblečemo v pločevino, lahko ga obzidamo s klinker opeko ali pozidamo s final elementi, ki so dimniški elementi v imitaciji opeke. Lahko pa dimnik normalno pozidamo z dimniškimi plašči in nanj kasneje postavimo obložni element. Torej imamo kar nekaj možnosti glede zaključka dimnika.
To so najpogostejši zaključki dimnika, obstaja pa še mnogo več izvedb.

Ko projektiramo dimnik je potrebno upoštevati tudi odmike od gorljivih materialov in pripraviti tudi strešni menjalnik, če je to potrebno. Idealno je da je pozicija dimnika v slemenu, tako ni potrebno zagotoviti dodatne statičnosti dimnika in je tudi najmanj možnosti da bi pri dimniku zatekalo. Če je dimnik prosto stoječ je potrebno zagotoviti ustrezno statičnost s pomočjo palic, ki se vstavijo v kotne luknje dimniškega plašča. Samo stoječi dimnik je potrebno v celoti armirati. Če pa dimnik vsake 3 do 4 metre bočno upremo, to pomeni recimo pri prehodu dimnika skozi etažo oz. AB ploščo pa dimnik ni potrebno armirati. Pri prehodu dimnika skozi strešino pa je priporočljivo držalo dimnika, zlasti pri lesenih gradnjah, ki se sčasoma tudi malenkost posedajo. Dimnik, ki gleda več kot 1,5 metra nad streho je priporočljivo zgoraj armirati s priloženimi palicami za zaključek dimnika, zlasti enojne dimnike, ki imajo majhno težo in površino.

Napake pri uporabi in gradnji dimnika

Sedaj pa bom naštel še nekaj najpogostejših napak pri uporabi in gradnji dimnika.

Nepovezan odvod kondenzata iz dimnika

Vsak dimniški sistem s tuljavo ima spodaj kondenzno posodo, preko katere kondenz ali meteorne vode, ki pridejo v dimnik bi se morale iztekati v kanalizacijo oziroma v zbirališče meteornih vod.
Pri kondenzacijskih pečeh, kjer nastane dnevno nekaj litrov kondenza je obvezno potrebno urediti odvod kondenzata. Pri kuriščih na trda goriva pa velikokrat trdijo da kondenzata ni potrebno urediti. Čeprav pri visokih temperaturah dimnih plinov ne nastane kondenz, so pa večji problem meteorne vode oz močnejše padavine, ki postrani pridejo v dimnik. Zato je v vsakem primeru smiselno povezati odvod kondenza.

Pri starejših dimnikih je veliko meteorne vode nase potegnila dimniška tuljava, pri novejših dimnikih iz keramike ali nasploh pri inox dimnikih pa vsaka kapljica, ki pride v dimnik konča spodaj v kondenzni posodi. Zato je ne le priporočljivo ampak obvezno urediti odvod kondenza oz. meteornih vod. Dimniške kape po večini niso narejene tako, da bi v večjih nalivih, ki dež prinesejo postrani lahko zadržale vdor meteornih vod v dimnik. Zato je rešitev primeren dimniški pokrov, ki je bolj zaprtega sistema, kot je protiveterna kapa ali povezava kondenzata dimnika.

 S tem ko pa zamenjamo dimniški pokrov lahko poslabšamo vlek dimnika tudi do 30%. Če je odvod kondenzata povezan v kanalizacijo je obvezno potrebno narediti sifon, tako ne more priti slab vonj iz kanalizacije preko dimnika v naš prostor.

Edini primer v katerem ne priporočamo povezavo kondenzata v primeru peči ali kamina na trda goriva je ko dimnik postavimo že v izdelan prostor, saj bi v nasprotnem primeru morali razbiti celoten estrih da bi lahko speljali kondenz v odtoke ali na prosto. Drugače je če je dimnik postavljen ob zunanji steni. V tem primeru pa je najboljša opcija primeren pokrov dimnika, da ne bi prišlo do vdora meteornih vod ob močnejših padavinah.

Spodaj povezan odvod kondenza v odtoke.

Neprimerna smer, tip ali višina dimniškega priključka

Pogosta napaka je tudi da se kasneje odločimo za drugo kurilno napravo, ki pa zahteva drugačne pogoje priključitve. Ali pa smo recimo kupili izdelano hišo v tretji gradbeni fazi in bi v prostor postavili drugačno kurilno napravo, kot je bila predvidena. Tako potem ni pravilen tip priključka. Recimo da smo se najprej odločili za kaminski vložek, ki ima priključek pod kotom 45, nato pa smo si izbrali kaminsko peč. In ker nos dimniškega priključka pod kotom 45 gleda v prostor, ne pride estetsko povezava dimnika s kaminsko pečjo. Zato je potrebno zamenjati ali izdelati na obstoječ dimnik popolnoma nov priključek. Isto velja za nepravilno smer ali višino dimniškega priključka.
Zato je že v začetku dobro imeti izbrano kurilno napravo in njene podatke za priključitev. Ponavadi je že v projektu določena smer priključkov. Višino priključka za peč pa določi pečar oziroma monter kurilne naprave, v nasprotnem primeru jo damo na standardno višino, torej čim višje oziroma 30 centimetrov pod stropom, pri lesenih gradnjah pa še nižje.

Sprememba smeri dimniškega priključka

Premajhna aktivna višina dimnika

Aktivna višina dimnika mora biti ustrezna tipu kurilne naprave. Aktivna višina je merjena od priključka pa do vrha dimnika.

Za kurilne naprave velja, da mora biti minimalna aktivna višina dimnika vsaj 4 metre, pri odprtih kaminih ali zbirnih dimnikih pa celo 5 metrov.

Za ustrezen vlek novejših kaminskih vložkov pa je potreben tudi primerno urejen dovod zraka. Pri novejših pečeh ta ni odvisen od zraka od prostora, ampak se ga dovede direktno iz zunanjosti v kurišče. Delovanje takšnega principa je veliko bolj varno in tudi boljše, kot stari način, kjer se je dovod zraka črpal iz prostora.

Premajhna dimenzija dimnika

Že v osnovi moramo poskrbet za primeren dimnik glede na izbor kurilne naprave. Nič ni narobe, če je dimnik malenkost večji, ampak premajhen pa tudi ne sme biti, saj ne bo kurilna naprava pravilno delovala in dimnik ne bo ustrezno vlekel, ker se bo hitro zabil s sajami. Pri sanaciji starega zidanega dimnika iz opeke je zato možno povrtati dimnik, če je le ta v takšnem stanju, da je zato še primeren. Tudi stare dimnike s šamotno tuljavo lahko saniramo, tako da šamotne tuljave razbijemo in vstavimo inox cev.

Prevelika dimenzija dimnika

Dimnik lahko projektiramo večji, vendar to ni priporočljivo za vse kurilne naprave. Saj je temperatura dimnih plinov v predimenzioniranem dimniku lahko prenizka, kar pomeni da lahko nastane kondenz in tudi slab dimniški vlek. Saj dimni plini v pravilno dimenzioniranem dimniku prej ogrejejo dimnik in s tem nastane primeren vlek.

Predolga horizontala dimnika

Horizontala dimnika ne sme biti predolga, največ do 2 metrov ali 1/4 aktivne višine dimnika.
Dolge horizontale niso primerne pri samostoječih kaminskih pečeh, centralnih pečeh ali kaminskih vložkih. Štedilniki lahko imajo večjo horizontalo, vendar je priporočljiv potem večji fi dimnika. Prav tako je pomembno da je povezava med dimnikom in kurilno napravo čim bolj enostavna. To pomeni, da dimni plini potekajo vedno navzgor. Ter da je čim manj kolenov na povezavi. Največ dva kolena sta še primerna pri povezavi peči na dimnik, več kolenov ima že lahko kar velik vpliv na dimniški vlek. Po domače povedano, mora biti peč postavljena blizu dimnika oz. dimniškega priključka. Horizontala dimnika je mišljena pod kotom 90, pod kotom 45 ali 30 pa je zadeva že popolnoma drugačna, saj se tako že ustvarja naravni vlek.

Neprimerna priključitev kurilne naprave na dimnik

Pri priklopu kurilne naprave na dimnik je potrebno biti pozoren na ustrezno priključitev na dimnik.
Najbolj primeren je priklop z inox cevmi, ker imajo te cevi manjšo težo in ustrezno debelino.

Za kaminske peči imamo pločevino v različnih barvah v debelini 1,5 mm ali 2 mm. Za kaminske vložke, centralne peči, kotle in ostalo pa se uporablja enoslojen inox debeline 0,5 mm ali 0,6 mm.
Primerna priključitev naprimer štedilnika pa je tudi z emajliranimi cevmi.

Nikakor pa ne priporočamo starih železnih cevi, ki zaradi svoje teže niso primerni za novodobne dimnike.

Obstajata dve vrsti povezave na priključek. Najbolj pravilna je povezava kjer inox cev pride v priključek. Pozoren je treba biti, da cev ne gre predaleč v dimnik, da ne zapre presek notranje dimne tuljave. S tem da mora biti inox cev manjša vsaj 5mm od premera dimniškega priključka. Okoli inox cevi je potrebno dodati keramično vrvico za dilatacijo. Če te ne zagotovimo oziroma priklopimo dimnik prenatesno lahko priključek poči, seveda če gre za dimnik s šamotno ali keramično tuljavo.

Primerna priključitev kurilne naprave z inox cevmi v dimnik.
Drugi način pa je da se izdela reducirni kos, ki pride na nos priključka in ga pokrije. Izdelan je tako, da ne morejo uhajati dimni plini. Takšen priklop je primeren predvsem za keramične dimnike, saj so ti zelo občutljivi in bi pri nepravilnem priklopu lahko počili.

Zelo priporočljiva je tudi dimna revizija na povezavi med dimnikom in pečjo oz. kaminom. Zagotoviti je potrebno tudi dostop potem do čiščenja te revizije. Dostop je najbolj pogost preko zračne rešetke ali revizijskih vratic na obzidavi kamina. Revizije so obvezne sploh pri povezavah, ki so zelo zavite, saj bi se sčasoma ogromno saj lahko nabralo v kolenu in dimnik ne bi imel več ustreznega vleka oz. bi zabijal, prav tako pa bi lahko bila nevarnost za požar oziroma da zagorijo te saje. Revizije pa ni potrebno imeti na povezavi, kjer jo je možno čistiti iz kurišča kamina ali peči.

Neprimerna izdelava priključka peči ali vratic

Šamotni ali keramični priključek izdelamo s pomočjo vrtanja s krono ali s kotno brusilko. Kotna brusilka je primerna predvsem za izdelavo keramičnih priključkov, tam vrtanje s krono ne pride v poštev. Ko izdelamo primerno dimenzijo priključka oziroma luknjo je potrebno na dimnik s pomočjo ognje obstojnega lepila Schiedel prilepiti nos priključka in ga dobro pričvrstiti s pomočjo trde kamene volne. Lahko ga tudi začasno podložimo. Pri priključku vratic šamotnih tuljav je potrebno izrezati štirioglato luknjo in nanj prilepiti originalno školjko, na katero paše dimniško zapiralo. Takšno školjko in nos priključka lahko dobimo pri proizvajalcu Schiedel, Na dimno tuljavo določenega preseka lahko izdelamo enak ali manjši premer luknje.

Primerna izdelava priključka za peč pod kotom 90 stopinj in ustrezna zatesnitev starega priključka na keramičnemu dimniku.
Izdelave luknje na dimnik v tuljavo in vstavitev inox cevi ni primeren priključek. Saj se inox bolj širi kot keramika ali šamot, zato potem dimniški priključek razpoči.

Pri inox dimnikih je izdelava priključka na obstoječ možna samo z varjenjem priključka na dimnik. Zato pa je potrebna primerna oprema. Ko se izreže luknja se navari nos priključka, ki ga izdela primeren proizvajalec inox dimnikov. Nekateri nosovi priključka so že tipsko izdelani tako, da objamejo obstoječo tuljavo. Zgoraj in spodaj pa lahko nos priključka še dodatno pričvrstimo.

Pri izdelavi priključka na zidan dimnik pa je najbolje vstaviti dvodelno jekleno rozeto in jo zatesniti okoli s pomočjo šamotnega lepila oz šamotne malte.

Neustrezna izolacija dimnika

Dimnik se lahko izolira izključno s kameno volno, mineralnimi vlakni, penabetonom ali z vermikulit nasutjem in drugimi negorljivimi materiali, ki so odporni na visoke temperature.

Izolacija dimnika s stiroporjem, stirodurjem, stekleno volno in podobnimi materiali, ki so gorljivi in niso odporni na visoke temperature niso primerni za izolacijo dimnika. Saj bi se lahko v primeru vžiga dimniških saj oz. v primeru dimniškega požara, to razširilo na gorljive materiale in bi zadevo neustrezne izolacije le še poslabšale.

Dimnik je priporočljivo dodatno izolirati s 5 cm trdo kameno volno nad streho, če ga oblečemo v pločevino in v prostorih, ki niso ogrevana razen v kurilnici. Prav tako je priporočljivo ustrezno urediti prezračevanje dimnika nad streho.

Pri sanaciji dimnika z enojno inox tuljavo ni potrebna dodatna izolacija v dimniku, saj je ta dimnik že vstavljen v obstoječ dimniški jašek in ta jašek služi že kot dodaten sloj izolacije. Ponekod jo tudi ni možno zagotoviti, saj tuljave nimajo dovolj prostora. Lahko pa v tem primeru vsujemo izolacijo iz vermikulita. Če pa je dimnik popolnoma na hladnem delu in ima dovolj prostora da se vstavi tudi cevak z izolacijo pa je tudi ta izolacija dobrodošla.

Neprimerna višina dimnika glede na vpliv vetra

Za dimnike, ki so oddaljeni manj kot 2 metra velja, da morajo biti vsaj 30 centimetrov nad slemenom.
Dimniki, ki so pa oddaljeni več kot 2 metra od slemena pa 10 stopinj ali vsaj en meter pravokotno glede na streho do vrha dimnika. Tako kot je prikazano na spodnji sliki.

Oddaljen dimnik več kot 2 metra od slemena

Na primorskem in območjih kjer veliko piha je potreben primeren zaključek dimnika. Najboljša primera sta protiveterni pokrov in obzidava dimnika s kapo Final Adria.

Final Adria zaključek za primorski sistem.
Se pa je potrebno zavedati, da na vpliv vetrov v vseh pogojih ne moremo vplivati in lahko pričakujemo težave ob vetru. Zlasti problemi z vetrom so v območju gozdov, hribov in dolin, kjer je ključna trenutna smer vetra, ki lahko povzroči težave vleku dimnika. Vpliv lahko imajo tudi bližnje visoke stavbe oziroma tako imenovane ovire.

Slaba statičnost dimnika

Potrebno je zagotoviti primerno statičnost dimnika. Predvsem na potresnih območjih, pri samo stoječih dimnikih in dimnikih nad streho višine več kot 1,5 metra. Zlasti priporočljivo je statično ojačati enojne dimnike, saj imajo manjšo težo in površino. Pri prehodu dimnika skozi streho je priporočljiva uporaba držala dimnika, predvsem pri lesenih gradnjah, ker se les sčasoma poseda.
Držalo dimnika za statično ojačanje pri prehodu dimnika skozi streho.
Dimnik ni potrebno statično zagotoviti le v primeru, da dimnik poteka skozi sleme ali blizu slemena. Saj vsako etažo dimnik bočno drži. Na zunanji strani stene pa je dimnik priporočljivo dodatno ojačati in zagotoviti nad dimnikom snegobrane, da še dodatna teža snega ne vpliva na sam dimnik in ga prelomi.

Prav tako je obvezno potrebno armirati samostoječ dimnik, večji od 4 metrov, kateri ni občno oprt. Največkrat je to v galerijah.  Pri dimnikih zunaj ob steni, ga je možno vpeti v zid s pomočjo jeklenih objemk da zaščitimo dimnik pred neugodnimi vetrovnimi pogoji.

Neprimerna dilatacija dimnika

Dilatacija dimnika je zelo pomemben dejavnik pri uporabi dimnika. Zato jo moramo pri gradnji obvezno upoštevati. Ko kurimo našo kurilno napravo se vroč dimnik razširi tudi do 3 mm na meter dimnika. Tuljave se širijo od priključka pa do vrha dimnika, spodaj se ne. Zato priključek za peč in zgornji priključek za vratca morata imeti dovolj prostora da se lahko širita, isto velja za zgornjo cev. Če nimajo te možnosti, da bi se tuljave lahko širile, lahko  tudi po celotni višini počijo. Recimo če bi zgornjo cev zabetonirali, bi v prvem kurjenju že počile dimniške tuljave. Okoli priključka je potrebno dati trdo kameno volno, katero nam tudi proizvajalec dimnika tudi zagotovi.

Ventilacijska rešetka ni potrebna

Vsak zidan dimnik vsebuje tudi ventilacijsko rešetko, ki pa ni obvezna, celo prepovedana kjer se dimnik uporablja skupaj z rekuperacijo. Prav tako pri zrakotesnih hišah oz. pasivnih gradenj te rešetke ne sme biti.

Ventilacijska rešetka pod dimniški vratci.

Dimniški zračniki naj imajo čistilna vratca

Dimniški zračnik je namenjen za priklop kuhinjske nape, klime ali kaj podobnega. Priporočljivo pa je tudi dimniški jašek pregledati, saj se lahko zgodi, da se notri naselijo živali, predvsem osja ali sršenova gnezda, ki jih je potrebno odstraniti. Zato priporočamo da so na dimniškemu zračniku čistilna vratca, da lahko dimnikar pregleda tudi dimniški zračnik.

Dimniški zračnik za dovod zraka v kaminu?

Dimniški zračnik je lahko primeren za dovod zraka za kamin ali peč, vendar mora biti kamin ali peč popolnoma neodvisna od zraka v prostoru. To pomeni da ima peč certifikat za zrakotesnost ali RLU certifikat. Če izpolnjuje kurilna naprava vse te pogoje lahko priklopimo dovod zraka na dimniški zračnik v drugačnem primeru pa to ne bo delovalo.

Če pa ima peč obe možnosti za dovod zraka iz prostora ali posebej, pa dovod zraka skozi dimniški zračnik ni primeren.

Slabo izdelana dimniška obroba

Dimniška obroba mora biti izdelana pravilno, tako da ne more prepuščati vodo oz dež. Zlasti spoji med zgornjo, spodnjo in stranskimi obrobami morajo biti ustrezno izdelani. Ali tako kot je pri inox dimnikih, ko je obroba izdelana v enem kosu. Najmanj napak je pri obrobi, ki je v celoti izdelana tako, da je dimnik oblečen v pločevino do krovne plošče in ne popolnoma v celoti.
Velikokrat zateka tudi pri spodnji dimniški obrobi, katere je potrebno zasilikonirati med samim dimnikom in dimniško obrobo ali jih izdelati tako, da je obroba zavihana, tako ni potreben silikon in je obroba izdelana optimalno. To je tudi najboljša rešitev.

Spodnja dimniška obroba pri zaključku dimnika s final elementi.
Sčasoma je potrebno tudi ta silikon ponovno nanesti saj ni večen. Pri dimniški obrobi je priporočljivo zagotoviti tudi zračenje med dimniško obrobo in dimnikom.
Največ je torej možnosti zatekanja dimniške obrobe pri obzidavi dimnika s klinker opeko ali z pozidavo s final elementi v imitaciji opeke. Najmanj možnosti zatekanja pa je pri obložnih elementih in z obrobo, ki pride v celoti okoli dimnika do krovne plošče.

Zaključek dimnika z obložnim elementom.
Če pa pri dimniku zateka in se ugotovi da z dimniško obrobo in spoji ni nič narobe, pa je lahko problem drugje pri strehi. Največkrat je problem, da padavine pridejo po parni zapori do dimnika in sčasoma se ta parna zapora odlepi od dimnika oziroma ga začne močiti. To pomeni da streha spušča nad dimnikom.

Zadnja težava pa je lahko kondenziranje dimnika, vendar je to v praksi ponavadi zadnja težave in so prej vzrok težave, ki sem jih naštel zgoraj.

Neprevidno ravnanje z materialom oziroma dimniško tuljavo

Pri novejših dimnikih je zelo občutljivo ravnanje s keramično tuljavo in priključki. Glavna slabost je da so zelo občutljivi na udarce. Kar pomeni da bi v slabem transportu ali nepazljivosti lahko hitro razbili kakšno cev. Zato je dobro da v primeru zidave keramičnega dimnika zaupate človeku, ki se s tako gradnjo veliko ukvarja. Vsako cev preden jo vstavimo v dimnik je potrebno potrkati, kjer se po zvoku takoj sliši ali je cev primerna ali je počena. Zato se lahko zgodi, da nestrokovna oseba, ki dimnik gradi nevede in nenamerno vstavi rahlo počeno tuljavo v vaš dimnik.

Zgodilo se je tudi že da so po montaži dimnika razbili priključek ali celo prevrtali keramično cev. Vendar Vas to naj ne odvrne od nakupa keramičnega dimnika, saj je takšno težavo preprosto odpraviti oziroma zamenjati. In ne ni potrebno sanirati dimnik ali ga celo podreti. Ter ni velik strošek. V celoti se menja počena tuljava oziroma priključek, tako je tudi nadaljnja garancija dimnika.

Počena tuljava.šamotnega dimnika

Napačno obračanje šamotnih dimniških tuljav

Pri starejših dimnikih s tuljavo je bil pogost pojav, da so nestrokovni oziroma neizkušeni graditelji obrnili narobe dimniško tuljavo, nekateri tudi kameno volno in zaključne final elemente. S tem je bilo ogromno možnosti, da je kondenz ali meteorna voda iztekala in namočila kameno volno ter kasneje dimniški plašč in so na steni nastali vlažni madeži na steni. Sedaj ko so ob vsakem dimniku zraven priložena navodila to ni več tako pogost pojav.

Dimnik nima računa ali je izdelan iz različnih vrst dimnika

Zelo pogosto se zgodi da izvajalec dimnika sestavi dimnik iz različnih proizvajalcev, proda ga pa kot enega. To pa preprosto zato, ker je takšen način cenejši. Investitor pa ima v mislih da je kupil kvaliteten dimnik. Če pa v prihodnje pride do kakšnih težav in do kasnejših reklamacij, pa je lahko ta reklamacija zavržena in smo lahko nezadovoljni ter imamo velik strošek sanacije.

Zato vsekakor priporočamo da se kupi celoten dimniški sistem pri pooblaščenem monterju ali pri samem proizvajalcu. Prav tako je pomemben tukaj račun, saj na podlagi računa izvajalca stroške reklamacije krije proizvajalec dimnika, če se ugotovi, da je kaj narobe z materialom. Garancijo za kvalitetno opravljeno delo pa jamči izvajalec.

Včasih je tudi težava pri samem investitorju saj ta pri dimniku "špara". In recimo pri novogradnji ko v dimniške plašče vstavijo rostfrei oziroma inox cev. Res je ta izvedba malenkost cenejša, ampak razlika je v 20 letih garancije. Inox dimniki imajo garancijo 10 let, redki več. Keramični dimniki pa 30 let.

Sami pa presodite ali boste pogrešili 100€ pri investiciji dimnika.

Neprimerna zunanja obdelava dimniškega sistema

Ogromno dimnikov je neprimerno obdelanih, predvsem zunaj. Dimnik je lahko dodatna izoliran s kameno volno ali obzidan z opeko. Torej z materialom, ki ni gorljiv. Razen dimnikov, ki so namenjeni za temperaturni razred do 200 stopinj, to velja za kurilne naprave, ki imajo nizko temperaturo dimnih plinov in ni možen vžig saj.

V nasprotnem primeru, če gre za dimnik na katerega je priključena kurilna naprava na trda goriva ni priporočljivo dimnik obdelati s stiroporjem ali stirodurjem oziroma s katerim koli gorljivim materialom.

Isto velja za notranjo obdelavo. Dimnik se lahko omeče, obdela z negorljivimi knauf ploščami, kot je naprimer farmacell. Priporočljivo je na dimnik dati tudi armirano mrežico. Za dilatacijo dimniškega priključka je potrebno zagotoviti dovolj prostora. Skrije pa se ta prostor s primerno dimniško rozeto.

Dimnik nad streho oblečen v kameno volno in premazan v fasadno barvo.

Neprimeren prehod dimnika skozi etažo

Pri prehodu dimnika skozi etažo je potrebno zagotoviti dilatacijo dimnika s trdo kameno volno.
Primerna dimenzija AB plošče je večja vsaj 6 centimetre od dimenzije obstoječega dimnika. Prostor, ki ostane med dimnikom in AB ploščo je potrebno zapolniti s trdo kameno volno in ne z betonom.

Premalo odmika dimnika od gorljivih materialov

Vsak dimniški sistem ima po navodilih proizvajalca dimnikov določen minimalen odmik dimnika od gorljivih materialov. Najpogostejši je 5 centimetrov in je namenjen izključno za uporabo dimnika za trda goriva. Pri nekaterih dimniških sistemih, ki so namenjena za delovanje dimnika v vlažnih pogojih odmika ne potrebujejo ali je ta še manjši kot 5 centimetrov.

Pri prehodu dimnika skozi leseno etažo v neprezračevanim prostoru ali mimo lesene stene je potreben minimalen odmik dimnika vsaj 5 centimetrov. Pri prehodu dimnika mimo špirovca ali lege pa je ta odmik lahko že 2-3 centimetre.
Lesenih desčic z majhno površino pa se dimnik lahko tudi dotika. Priporočljivo za zidan dimnik s tuljavo. Takšna so navodila požarne varnosti po zakoniku SZVP 407.

Pri troslojnih inox dimnikih pa je priporočljiv odmik dimnika vsaj 5 centimetrov in nekaj cm okoli prehoda dimnika skozi streho. V neprezračevanih prehodih inox dimnika pa še več.
Neprezračevan prehod dimnika je pri prehodu dimnika skozi etažo. Pri lesenih gradnjah je v tem delu prehoda skozi etažo priporočljiv odmik 5 centimetrov, okoli dimnika pa je zapolnjena kamena volna in tudi požarne plošče, najbolj pogosto so to farmacell plošče. 

Odmik dimnika od gorljivih materialov.

Troslojni inox dimniki, ki se nahajajo v hišah morajo biti v obvezno v požarnem jašku, razen v primeru da ne potekajo skozi etažo, ampak gredo takoj skozi strešino na prosto. Požarni jašek mora biti 90 minutno odporen ob morebitnem vžigu saj.

Okoli priključka mora biti ta razdalja še večja, saj je temperatura dimnih plinov tam najvišja. Od lesenega stropa je priporočljivo da je priključek oddaljen vsaj 40 centimetrov. Pri prehodu dimnika skozi leseno steno je priporočen primeren ognjevarni prehod, kot je Schiedel Ignis Protect.

Zavedati se je potrebno da je dimnik najbolj vroč pri povezavi med dimnikom in kurilno napravo. Zgoraj pa so temperature že manjše. Pri inox dimnikih se ta razlika v toploti še toliko bolj začuti. Pri zidanih keramičnih dimnikih pa te toplote ni možno občutiti, seveda če je dimnik izdelan po navodilih proizvajalca.

Prehod dimnika skozi steno z Schiedel Ignis Protect.
Več o odmikih dimnika pa si lahko preberete v zakoniku SZVP 407!

Neprimeren tip dimnika in dimniški zaključek

Enoslojen dimnik brez izolacije ni primeren dimnik za kurilno napravo, razen v primeru da je vstavljen v obstoječ jašek, torej gre za sanacijo dimnika. Vsak dimnik mora imeti vsaj svoj dimniški jašek in priporočljivo je da ima tudi izolacijo, zlasti dimnik zunaj na hladnem delu.
Ker dimnik ni izoliran oziroma nima svojega jaška, se dimni plini na poti navzgor zelo ohladijo. S tem v dimniku nastane kondenz in se hitro začnejo nabirati katranske obloge in dimniška smola. Za novejše kurilne naprave ni primeren vsak dimnik, zato je potrebno obstoječ dimnik sanirati ali celo podreti, če je ta v res zelo slabem stanju.

Neprimeren dimnik za novodobne kurilne naprave.

Dimnik brez certifikata in izjave o skladnosti

Dimnik brez certifikata ni primeren za novogradnje, predvsem pa ni primeren za hiše, ki so zavarovane za primer požara. Če se ugotovi, da dimnik ali kurilna naprava nima certifikata se lahko za odškodnino obrišete pod nosom. Tako da razni dimniki domače izdelave niso primerni za Vašo hišo.

Dimnik ni namenjen dodatnemu ogrevanju prostorov

Dimnik je v osnovi namenjen za odvajanje dimnih plinov in ni namenjen za dodatno ogrevanje naših prostorov. Res pa da cev iz peči do dimnika rahlo ogreje tudi prostor, kjer je postavljena peč. Sicer imamo možnost tudi dimniškega radiatorja pri samostoječih kaminih oz peči.

Vendar vseeno dimnik ni namenjena dodatnemu gretju ostalih prostorov, nekateri investitorji pa si znotraj hiše postavijo enoslojen dimnik ravno zaradi dodatnega gretja, pri tem pa pozabijo na primerne odmike dimnika od gorljivih materialov, ki so še večji kot ponavadi. Večja je tudi možnost kondenza, ker se dimni plini na poti navzgor ohladijo.

Neprimerna drva in kurjenje različnih odpadkov

Za dolgo delovanje dimnika je primerno da se kurijo tudi kvalitetnejša drva, ki morajo imeti točno določeno vlago in tudi ne smejo biti presuha. Saj potem ni izkoristka. Tudi kurjenje vlažnih drv je lahko velik problem za sam dimnik, pa tudi za kurjača, ki ima lahko težave da drva zagorijo. Razen pri starih zidanih dimnikih, kjer je že v osnovi več kondenza, mokra drva pa povzročajo le še dodatnega. Zaradi mešanja dimniških saj in kondenza pa nastenejo katranske obloge in smola.

Izogibajte pa se kurjenju odpadkov, iverice, gum in podobnih "snovi". Saj s tem ne bote samo škodili naravi, ampak tudi svojemu dimniku in lastni varnosti doma.

Priporočljivo je čiščenje dimnika pred ali po kurilni sezoni in enkrat vmes. Zato pa morate imeti primerno dimniško metlico. Za zidane dimnike s tuljavo se uporabljajo železne metlice, te pa niso primerne in so škodljive za inox dimnike. Za inox dimnike so primerne plastične ali inox ščetke.
Zato delo pa je odgovoren dimnikar, vendar imamo pravico do čiščenja dimnika tudi mi. Delo dimnikarja pa je da pogleda stanje dimnika.
Bukova drva

Neupoštevanje pravil požarne varnosti

Zaradi neupoštevanja pravil požarne varnosti ni izdano tehnično soglasje za prvi zagon kurilne naprave, zato je potrebno odpraviti te napake in je to še en dodaten strošek. Zato je dobro da graditelj dimnika in monter kurilne naprave izdata certifikat izdelkov in njihovo izjavo za vgradnjo.
Na gorenjskem kjer je pristojno dimnikarsko podjetje Dovrtel je primerno izdati tudi izračun delovanja kurilne naprave na vgrajen dimnik.

Več o primeru požarne varnosti dimnika!

Požarna varnost SZPV
Tukaj je bilo naštetih nekaj najpogostejših napak pri gradnji, uporabi in projektiranju dimnika. Da bi si želeli izogniti tem težavam je najbolje da upoštevate naše nasvete, tako ste lahko brezskrbni za svojo varnost in varnost vašega doma. Prav tako pa Vam bo dimnik primerno in zelo dolgo služil. Priporočam tudi da se odločite za dimnik pooblaščenega proizvajalca dimnikov s certifikatom ali njihovega pooblaščenega monterja, kateri bo zagotovil, da bo dimnik postavljen v skladu s pravili proizvajalca. V primeru da imate zavarovano hišo proti požaru mora imeti dimnik certifikat ter mora biti izdelan po pravilih požarne varnosti. V nasprotnem primeru zavarovalnica ne krije stroškov oziroma ne prizna zavarovalnine pri škodi, ki nastane ob primeru požara. Zavarovanje ne krije škode na dimnikih, ki nastane ob njihovi uporabi. Krije samo v primeru da v dimnik udari strela.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Kateri dimnik je najbolj primeren za mojo gradnjo?

OBVEZEN DOVOD SVEŽEGA ZRAKA ZA KAMINSKO PEČ ALI KAMIN