Pri novogradnji objekta arhitekt načrtuje tudi kje v objektu bo
primerna lokacija dimnika. Arhitekt mora upoštevati, če je to seveda možno, da dimnik stoji čim bližje slemenu, saj bo tako višina oz. vidni del dimnika skozi streho čim manjši.
Priporočena višina dimnika v slemenu je
40 centimetrov. Poleg tega pa dimnik poteka v ogrevalnem delu objekta, kar pomeni da se na ta način dimni plini manj ohlajajo.
|
dimnik ki poteka preko slemena |
Najbolje pa se je izogibati postavitvi dimnika ob ali na zunanji steni ali pa pri kapni strani objekta. V tem primeru je višina dimnika najmanjša in s tem je tudi vlek slab. Zaradi slabega vleka pa to zelo neugodno vpliva na delovanje sobnih kaminov. Rešitev te težave pa je da višino dimnika povečamo. Zato moramo upoštevati
aktivno višino dimnika, ki mora biti vsaj
4 metre oziroma kakršne so minimalne zahteva določene kurilne naprave.
Aktivna višina dimnika se meri od priključka za kurilno napravo pa do konca vrha dimnika.
Ker pa je dimnik čez streho potem višji pa to slabo vpliva tudi na statično stabilnost dimnika. Zato pa je potem potrebno zidani dimnik dodatno statično ojačati in za njim namestiti snegobrane, kar pa podraži izvedbo dimnika. Hkrati pa je takšen dimnik neprivlačen na pogled. V tem primeru je potem boljša rešitev troslojni inox dimnik, ampak je potrebno vedeti, da se zaradi postavitve dimnika zunaj stavbe dimni plini bolj ohlajajo.
|
Primer dimnika, ki je bolj odaljen od slemena |
Komentarji
Objavite komentar